Bruselj v boj proti dvojni kakovosti hrane

Po večletnem opozarjanju članic iz srednje in vzhodne Evrope, da smo prebivalci teh držav drugorazredni kupci, so v Bruslju naznanili, da so pripravili direktivo o prepovedi tako imenovane prakse »dvojne kakovosti hrane«. Bo s tem konec trgovskega apartheida, ki smo ga s strani prehranskih multinacionalk deležni tudi slovenski potrošniki?

Vpletene prehranske multinacionalke zanikajo sporne prakse

V zadnjem času je vse več študij, ki kažejo, da se nad potrošniki v vzhodni Evropi izvajajo sporne prakse prodaje izdelkov slabše kakovosti. Tudi slovenske raziskave so potrdile, da je približno tretjina izdelkov, ki se prodajajo na slovenskem trgu, slabše kakovosti kot na videz enaki izdelki denimo na avstrijskem trgu.

Prehranske multinacionalke kot so Coca-Cola, Pepsi, HiPP, Birds Eye in Spar obtožbe o dvojni kakovosti hrane zavračajo. Da so njihovi izdelki za pranje v državah vzhodne Evrope manj učinkoviti, zanikajo tudi pri podjetjih Persil in Ariel.

V Bruslju naj bi vzeli ta problem zelo resno, zato so pripravili sveženj novih pravil na področju varstva potrošnikov.

 

Od maja enotna metodologija preverjanja

Kot poroča STA, naj bi maja steklo evropsko testiranje kakovosti živil po enotni metodologiji. Koliko držav bo sodelovalo v testiranju, katerega rezultati bodo znani predvidoma decembra, sicer še ni znano. “Pričakuje se, da bodo sodelovale vse tiste države, ki so že zdaj igrale aktivno vlogo na tem področju: Slovaška, Češka, Madžarska, Slovenija, Hrvaška, Bolgarija, Romunija, Poljska, Latvija, Litva, Estonija …” so za STA pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Zaenkrat tudi še ni znano, katere proizvode bodo preverili in kakšne analize bodo opravljene. To bo namreč znano po pripravi in sprejemu metodologije. Bruselj je za metodologijo za izboljšanje analiz živil predvidel milijon evrov, poroča Sta.

Metodologija naj bi poleg protokola vzorčenja vsebovala tudi protokol, ki ga bodo morali izvajati laboratoriji, ki bodo izvajali analize. Te bodo vključevale kemijske in organoleptične preiskave (videz, vonj, okus …). Preiskave bodo izvajali posebej za ta namen s strani Evropske komisije imenovani laboratoriji držav članic.

Analiza živil naj bi bila izboljšana.

Kako bo to videti v praksi?

Izdelki z različnimi recepti, ki bodo opremljeni z isto blagovno znamko, se bodo lahko prodajali le v primeru, ko bo podjetje prek raziskav in anket dokazalo, da se s tem izdelkom povezan okus v eni državi članici razlikuje od okusa v drugi.

Da imamo na primer v Sloveniji ta »slabši« jogurt raje od njegovega ekvivalenta, ki ga lahko kupimo na avstrijskih policah. V enem pomembnejših korakov h krepitvi zaupanja potrošnikov bodo potrošniškim organizacijam omogočili, da v imenu oškodovanih oseb sprožijo skupinsko pritožbo. Kazni za podjetja, za katera se bo izkazalo, da so kršila pravice potrošnikov, pa se bodo povečale na 4 odstotke njihovega letnega prometa. Na povezavi si oglejte prispevek TV Slovenija na to temo.

Tudi slovenske raziskave so potrdile, da je približno tretjina izdelkov, ki se prodajajo na slovenskem trgu, slabše kakovosti kot na videz enaki izdelki na avstrijskem trgu. Predvsem cenejši izdelki, ki jih trgovine prodajajo pod lastno blagovno znamko.

Objavil/a Odmevi dne 14. julij 2017

Leave a Reply

Your email address will not be published.